Na poti proti San Franciscu

      Ko sem se vračal iz Grand Cannyona, sem imel v načrtu obisk Hoover Dama, ker leži na poti proti Las Vegasu. Ker pa nisem izbral najkrajše poti ampak legendarno Route 66, me je prehitela noč. Tako sem se odločil, da Hoover Dam izpustim. Ker pa sem se naslednji dan v Las Vegasu dolgočasil, sem se usedel v avto in odpeljal do Hoover Dama, ki leži ravno na meji med Arizono in Nevado. Jez Hoover Dam je bil ob odprtju leta 1935 največji jez na svetu. Pri gradnji pa je umrlo 110 ljudi. Ime pa nosi po predsedniku Herbertu Hooverju. 

      Naslednji dan me je čakala Dolina smrti, ki leži na meji med Nevado in Kalifornijo. Najnižji, najbolj suh in najbolj vroč kraj Severne Amerike. Puščava peščenih sipin, s snegom pokritih gora, kanjonov in milijonov hektarjev barvite kamnite divjine.

      Naslednji dan sem imel v načrtu ogled sekvoj. Ker pa nisem zaupal navigaciji in se nisem hotel voziti po avtocesti, sem sekvoje zgrešil. Zvečer sem ugotovil, da imam do parka 40 milj. Mislil sem si: "Eno uro vožnje". Ker pa so prelazi čez gore zaradi snega zaprti, se je pot podaljšala za 250 milj. Zato sem se odpravil proti San Franciscu po vzhodni strani Sierre Nevade. Na poti pa sem našel dve čudoviti jezeri. Posebej Mono Lake je noro lep.

Širina jezu je 379 metrov, višina jezu pa 221m

Na leto proizvedejo 4 milijarde kilovatnih ur električne energije.

Reka Kolorado

Zabriski Point v Dolini smrti.

V Dolini smrti lahko opazuješ pokrajno v najrazličnejših barvah.

Pogled na belo ravnico, ki pa ni zasnežena.

Kristalizirana sol

V Dolini smrti lahko vidiš tudi peščene sipine.

Najnižja točka ZDA. Zanimivo - nahaja se le 123 km od Mount Whitneyja, najvišje točke celinske ZDA.

Gorovje Sierra Nevada me je spremljalo na poti.

Slano jezero Mono Lake

Zanimive skulpture rastejo iz vode.

Jezero Tahoe